locilec_gumbi.jpg, 705B
locilec_gumbi.jpg, 705B
priljubljene.jpg, 913B Med priljubljene
sitemap.gif, 155B Zemljevid strani
locilec_gumbi.jpg, 705B


VAŠA VPRAŠANJA - STRAN 2

11. vprašanje:
Kako naj pišem ime firme: Petrol, d.d. Brežice ALI Petrol d.d., Brežice ALI Petrol, d.d., Brežice? Videla sem že vse načine, v Pravilih je naveden primer z vejico pred d.d., ni pa primera, če je zraven še ime kraja, kjer se firma nahaja.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Odprli ste zelo pogosto in pravopisno zelo slabo rešeno vprašanje. Vaš primer beremo kot Petrol, delniška družba, Brežice, zato bi skladno s pravopisnimi pravili pisali Petrol, d. d., Brežice. Takšen zapis ni posebej prijazen za oko in ne najbolj praktičen, tako da se v rabi izredno pogosto piše kar na način Petrol d.d. Pri tem se tudi presledek med d. d., ki ga določa pravopis, ne uporablja, predvsem iz oblikovalskih razlogov. Tak zapis navadno priporočam tudi sama. Če je dodan še kraj, moramo tudi ta pristavek ločiti z vejico, in to vejico navadno sama ohranjam. Moj predlog je torej Petrol d.d., Brežice, vendar še enkrat opozarjam, da to ni skladno s pravopisnimi pravili. Morda boste imeli pomislek, da če bi rekli samo Petrol Brežice, vmes ne bi bilo vejice. Vendar to, da je pred Brežice vrinjena zveza delniška družba, kaže, da v tem primeru Brežice ni desni neujemalni prilastek, ampak pristavek, enako kot delniška družba.

Kazalo                                              Na vrh strani

12. vprašanje:
Spoštovani, lepo prosim če v spodnjem tekstu preverite ali je pravilno uporabljena velika oz. mala začetnica za besedo PRIMORSKA, hvala.

  1. Pozdravljeni, zahvaljujem se vam za informacijo o skrbništvu za področje Primorske.
  2. Na področju primorske skrbim za kupce, zato vas vljudno prosim, če bi lahko povpraševanje poslali na moj e-poštni naslov.


Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Primorska je lastno zemljepisno ime za obalno-kraško, notranjsko-kraško in goriško geografsko področje Slovenije, zato je primerno, da pišemo Primorska v obeh primerih, ki ju navajate, z veliko začetnico. Ta beseda se ravna po istem vzorcu kot druga poimenovanja slovenskih pokrajin (Gorenjska, Štajerska, Dolenjska, Notranjska ...), in sicer se lahko rabijo oblike ženskega spola Primorska, Primorske, Primorski, Primorsko ..., kot v vaših primerih, ali oblike srednjega spola Primorsko, Primorskega, Primorskemu ... Če pa bi besedo primorska rabili kot vrstni pridevnik, npr. primorska pokrajina, pa seveda pišemo z malo začetnico, tako kot vse vrstne pridevnike, ki niso del lastnega imena. Ob tem naj še opozorim, da se za samo obalni del Primorske uporablja beseda Obala kot lastno ime.

Kazalo                                              Na vrh strani

13. vprašanje:
Že drugič sem se srečala z istim problemom. Gre za pisanje podredne zloženke (tip TV-program, PTT-pošta ...). Avtor ves čas piše npr. ISO zabojniki, torej brez vezaja, čeprav se pravopisno piše z vezajem. Enak primer je npr. MRC-detekcija (Maximum Ratio Combining detekcija). Ali bi te primere lahko vseeno pisali brez vezaja? Zasledila sem, da je v strokovnih/znanstvenih strokah pisanje podobnih primerov brez vezaja zelo razširjeno oz. kar stalnica. In se mi ne zdi umestno tega načina popravljati. Ali bi vseeno morala ali pa je dovoljeno pisati oboje? Če pogledam v korpus Nova beseda, najdem CD predvajalnik enkrat z vezajem, enkrat brez njega.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Tako kot sami ugotavljate, slovenski pravopis v primerih, kot so TV-spored, C-vitamin, b-razred, določa pisanje s stičnim vezajem (p. 496). To velja, če gre za podredno samostalniško zloženko ali za pridevniško izpeljanko iz take zloženke (C-vitaminski (p. 502)). Če želimo pisati v obratnem zaporedju, torej vitamin C, razred b, pišemo po pravopisu brez vezaja in nestično (p. 496). Drugih načinov pisanja zloženk, če je ena sestavina kratica, pravopis ne predvideva. Če želimo slediti pravilom slovenskega pravopisa, torej pišemo ISO-zabojniki (da je to podredna zloženka, se prepričamo tako, da se vprašamo kateri zabojniki? - ISO) in MRC-detekcija (katera detekcija?) ali pa zabojniki ISO, detekcija MRC.

Moje mnenje je, da je pisanje zloženk v slovenskem pravopisu nasploh za uporabnike neprijazno rešeno, saj le malokateri pisec, ki po izobrazbi ni jezikoslovec, ve, kako ločiti na primer podredne pridevniške zloženke, ki jih pišemo stično, od prirednih pridevniških zloženk, ki jih pišemo s stičnim vezajem, da niti ne omenjam posebnosti, ki se pojavljajo skoraj pri vsakem tipu zloženk. Tako se tudi zgoraj obravnavano pravilo v jezikovni rabi velikokrat ne upošteva in se piše na način ISO zabojniki oziroma se avtorji (ali lektorji) raje odločajo, da dajo kratico za samostalnik na način zabojniki ISO.

Po mojem mnenju ima avtor pravico, da se odloči pisati tako ali drugače, ob predpostavki, da se problema zaveda. Naloga lektorja pa je, da ga na to vsaj opozori, tudi če je mnenja, da je v nekem besedilu primernejši drugačen način pisanja, kot je določen s pravopisom.

Kazalo                                              Na vrh strani

14. vprašanje:
Sem slavistka na ptujski gimnaziji. Pred kratkim sem lektorirala nekaj člankov za revijo Wellness. Pri delu sem naletela na številne besedne zveze, kot so wellness turizem, wellness storitev, welness hotel ..., in jih popravila v wellneški turizem, wellneška storitev ... Ne vem, kako bo stroka novo tvorjenko sprejela, zato vas lepo prosim za vaše strokovno mnenje.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Beseda wellness ali njene izpeljanke niso zabeležene v nobenem od obstoječih slovarjev (pravopisni, SSKJ, besedišče, Veliki slovar tujk), zato si lahko pomagamo edino s korpusi. V referenčnem korpusu Fidaplus se wellness kot samostalnik in nesklonljivi pridevnik rabi 1425-krat. Izpeljanka wellneški, o kateri sprašujete, ni rabljena niti enkrat, prav tako ne v korpusu Nova beseda niti je ne najdemo v celotnem spletu. Pač pa zasledimo v Fidiplus šest rab oblike velneški, vse iz časnika Večer. V Novi besedi in na spletu teh oblik ne najdemo, tako da je mogoče, da je oblika velneški predlog Večerove lektorske službe.

Necitatno poimenovanje za wellness, ki se pojavlja v različnih virih, pa se navezuje na zvezo dobro počutje. Tako najdemo v Fidiplus npr. oaza za dobro počutje in zdravje, kompleks dobrega počutja, program za dobro počutje, center za dobro počutje, center za dobro počutje in lepoto itd. Tovrstna poimenovanja se širše pojavljajo tudi v korpusu Nova beseda in na spletu (256 zadetkov v Googlu, če iščemo zvezo center za dobro počutje). Tako lahko sklepamo, da je uporabnikom tovrstna raba bolj všečna kot poslovenjenje citatne besede, vendar je težje prilagodljiva za pridevniško rabo.

Glede vaše izpeljanke wellneški je bolj kot to, kaj meni stroka (kar ste kot slovenistka seveda tudi vi), pomembno, ali jo sprejmejo uporabniki - govorci slovenskega jezika. Nekatere poslovenjene besede ali predlagana slovenska poimenovanja uporabniki težje sprejmejo (razvpit tak primer je recimo zgoščenka), druge se jim zdijo bolj sprejemljive (uspešen primer je recimo bliskavica za fleš). Ker ima revija, za katero ste lektorirali, že v imenu wellness, je vsekakor priporočljivo, da se z uredniki pogovorite, katere oblike in poimenovanja uporabljajo in kateri vaši predlogi se jim zdijo sprejemljivi. Šele s časom pa bomo videli, katera poimenovanja se bodo uveljavila dolgoročno.

Kazalo                                              Na vrh strani

15. vprašanje:
Kako je pravilno: kozarec je polen ali kozarec je poln?

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
V vašem primeru pišemo poln, kar pomeni nasprotno od prazen. Beseda polen pa je množinska rodilniška oblika za poleno.

Kazalo                                              Na vrh strani

16. vprašanje:
Besedi menedžment in management mi pogostokrat povzročata težave in zanima me, katera od njiju je ustreznejša.
V SP je naveden le menedžment, v SSKJ pa le management. Pri pregledu korpusov FidaPlus in Nova beseda sem ugotovila, da se management sicer večkrat pojavi, vendar najpogosteje kot naziv tujega podjetja, raziskave itd. Če se le da, rajši uporabim slovensko besedo namesto tuje, zato se mi tudi zdi bolj smiselno uporabiti besedo menedžment, ki se že precej uporablja.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Beseda menedžment> in vse druge izpeljanke iz iste osnove (menedžer, menedžerski, menedžerstvo ...) so se začele širše uporabljati predvsem po letu 1991, prevzete pa so iz angleščine oziroma natančneje iz francoske besede menager (voditi, upravljati) prek angleščine. V slovenščini večino prevzetih besed domačimo pisno, takšno tedenco zagovarja slovenski pravopis, in kaže, da smo ji v mnogih primerih naklonjeni tudi uporabniki. SSKJ je starejšega datuma in v času njegovega nastajanja raba besede menedžment in drugih oblik še ni bila zelo razširjena, zato navaja citatno obliko management, čeprav pri obliki menedžer tudi SSKJ že beleži oba zapisa, citatnega in poslovenjenega, kot enkovredni ustreznici. Slovenski pravopis je novejšega datuma (2001) in v skladu z vodilom, da večino občnih besed pri nas domačimo (paragraf 164), navaja samo poslovenjene oblike menedžer, menedžment, menedžerski ... To tendenco pa potrjuje tudi korpus Fidaplus, ki najbolj uravnoteženo zajema različne zvrsti slovenskih besedil: če primerjamo število rab vseh oblik osnove manager* in osnove menedžer*, kažejo številke brez dvoma v prid rabe poslovenjenih oblik, tako da lahko pišete menedžment kot občno besedo brez pomislekov poslovenjeno. Če je citatna oblika management del lastnega imena, pa jo seveda ohranimo v taki obliki.

Kazalo                                              Na vrh strani

17. vprašanje:
Imam vprašanje, ki se tiče pravopisnih pravil pisanja male oz. velike začetnice, ki je naslednje: opažam, da nekako ni jasno, s kakšno začetnico se piše npr. na območju občine/Občine ..., na območju upravne enote/Upravne enote itd. V PP je navedeno, da se ustanove (Občina ..., Upravna enota ..., Občinski svet Občine ... itd. (in deli le-teh, kot npr: Oddelek za ... Občine ..., potem tudi npr. Občinski svet Občine ...) pišejo z veliko začetnico, vendar pa, vsaj tako si jaz razlagam, v primeru, kot je navedeno, se ne misli na ustanovo, ampak na neko območje, potem zapišemo z malo. In kako je s tem, ko pišemo, da je Obinski svet Občine ... imel sejo, s kakšno začetnico pišemo potem dalje, da ne pišemo vedno Obinski svet Občine ..., ampak da skrajšamo to besedno zvezo in zapišemo samo občinski/Občinski svet. Upam, da vprašanje ni prezapleteno zastavljeno. V naprej se vam zahvaljujem za pojasnila, ki bodo pomagala za pojasnitev te dileme.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Na zelo podobno vprašanje, kot je vaše, sem že odgovarjala tule. Mislim, da boste tam našli precej pojasnil tudi zase. Dodam naj morda samo še to, da lahko skrajšano obliko občinski svet ali občina, tudi če se nanaša na točno določen občinski svet in občino, pišete z malo začetnico, z veliko začetnico pa samo, ko zapišete celotno uradno ime (tudi če je oboje v istem besedilu). Takšna raba je razširjena tudi v nekaterih sorodnih primerih, na primer vlada boste velikokrat videli pisano z malo začetnico, tudi ko je brez dvoma mišljena Vlada Republike Slovenije. Podobno velja še za upravo nekega podjetja, nadzorne svete, različna ministrstva in številne druge primere.

Kazalo                                              Na vrh strani

18. vprašanje:
Pri svojem delu se veliko srečujem z naštevanjem v alinejah, zato me sedaj zanima, katero ločilo je najprimernejše za konec vsake vrstice. Večina ljudi uporablja vejico, vendar so me na fakulteti učili, da naj bi na koncu stalo podpičje, če gre za naštevanje stvari, oz. pika, če so v alinejah zapisani celi stavki. Poleg tega me zanima tudi uporaba velike začetnice v alinejah, saj urejevalniki besedil avtomatično popravijo začetke besed na veliko začetnico, kljub temu da gre za naštevanje znotraj ene povedi.
Kateri primer je pravilen:

Mama je kupila:
-kruh;
-mleko;
-jogurt.

Mama je kupila:
-kruh,
-mleko,
-jogurt.

Mama je kupila:
-kruh;
-mleko in
-jogurt.

Mama je kupila:
-kruh,
-mleko in
-jogurt.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Odgovor je namenoma, v ponazoritev razlage, deloma predstavljen v alinejah.

Na koncu alinej lahko stoji:
     - vejica (zelo pogosto),
     - podpičje,
     - pika oz. drugo končno ločilo (vprašaj, klicaj) ali
     - ni nobenega ločila:
          - ne vejice
          - ne podpičja
          - ne pike

1. Če uporabimo končno ločilo, tj. piko, vprašaj oz. klicaj, začnemo alinejo z veliko začetnico. Takšna raba je ustrezna, če je v alinejah ena ali več povedi.
2. Podpičje običajno uporabimo:
     - če so alineje daljše;
     - če alineje vsebujejo celotne povedi, pa nam je način zapisa s podpičjem ljubši
     kot način zapisa s piko;
     - včasih tudi, če alineje vsebujejo več kot eno poved. V takih primerih se lahko
     odločimo, da povedi znotraj alineje normalno ločimo s piko,
     čeprav se alineje končajo s podpičjem in začenjajo z malo začetnico;
     - lahko pa povedi znotraj alineje, zlasti v nezadnjih alinejah, ločimo tudi s podpičjem;      tak način je morda še ustreznejši.
3. Vejico lahko uporabimo:
     - če so alineje dolge največ eno poved,
     - predvsem pa, če v alinejah naštevamo zelo kratke enote, in
     - za in v predzadnji alineji ne pišemo vejice.
4. Tako rekoč vse oblike alinej, zlasti pa kratke, pri katerih uporabljamo vejico, lahko pišemo tudi brez ločila na koncu. V takih primerih alinejo praviloma začnemo z malo začetnico.

Kazalo                                              Na vrh strani

19. vprašanje:
Ali so otroci, ki obiskujejo vrtec, po novem "vrtičkarji" (našla v časopisu)?

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Vse kaže, da ja, v Fidiplus sem našla 16 tovrstnih primerov. Druge besede za otroke iz vrtcev pa tudi nimamo.

Odgovor naključnega bralca: mnenje.jpg, 1 kB
(Ob tem vprašanju) si ne moram kaj, da se ne bi spomnil na zelo pogosto slišano a zelo redko zapisno besedo vrtovčki. Za opisovanje otrok, ki hodijo v vrtec, se mi nekako lepše sliši kot beseda vrtičkarji, ki ima bolj pogosto povsem drug pomen.

Kazalo                                              Na vrh strani

20. vprašanje:
Do nedavna sem bila prepričana, da je "absorbcija" - od "absorbirati". Seveda je prav "absorpcija". Vem, da vam nisem povedala nič novega, zakaj je tako, pa ne vem.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Pravopis navaja obe obliki, tako absorpcija kot apsorbcija. Obe obliki najdemo tudi v vsakdanji rabi: v Fidiplus je na primer apsorpcija sicer 3-krat pogostejša kot absorbcija, toda pojavljata se obe, tudi če omejimo iskanje na lektorirana besedila. Zakaj ena ali druga oblika? Predvidevam, da je razlog premena po zvenečnosti: c je nezveneč, torej tudi b pred njim vedno izgovarjamo nezveneče, kot p (ne glede na to, kako pišemo). Če pišemo apsorpcija, prenesemo to premeno tudi v pisavo, če pišemo absorbcija, pa ostajamo zvesti besedotvorni podstavi.

Kazalo                                              Na vrh strani

Stran 1 Stran 3

Jezikovni pripomočki
   Korpus FidaPlus
   Evrokorpus
   Slovarji in besedilne zbirke ZRC SAZU
   Jezikovni pripomočki podjetja Amebis
   WebCorp
   British National Corpus
   Hrvaški nacionalni koprus
   Slovarji in drugi viri
   Slovar informatike
   Terminološki slovar
   Razvezani jezik

Revije in literatura
   Jezik in slovstvo
   Slavistična revija
   Jezikoslovni zapiski
   Digitalna knjižnica Slovenije

Društva
   Slavistično društvo Slovenije
   Slovensko društvo za jezikovne tehnologije

Odprtokodni pisrniški programi
   OpenOffice
   Portable OpenOffice
   AbiWord
   Jarte Word Processor
   KOffice (Linux)
   IBM Lotus Symphony
   NeoOffice (MacOS)
   Gnome Office
   OmegaT
   PSPad

Prijatelji

Leilani Sailers
Radio Svarun
Ledinek


   

    Domov     Kontakt              

    Timarr sistemi - Vse pravice pridržane   Oblikovanje: TS_ikona.jpg, 843B Timarr sistemi Tine Marinšek s.p.