locilec_gumbi.jpg, 705B
locilec_gumbi.jpg, 705B
priljubljene.jpg, 913B Med priljubljene
sitemap.gif, 155B Zemljevid strani
locilec_gumbi.jpg, 705B


VAŠA VPRAŠANJA - STRAN 4

31. vprašanje:
V imenu našega društva bi vas prosili za pomoč pri pravilnem zapisu imenu našega društva. Smo namreč manjše športno kinološko društvo nekomercialne narave. Na zadnjem sestanku smo člani izrazili željo po spremembi imena našega društva. Naše društvo se imenuje "Klub ljubiteljev dobermanov Slovenije", sedaj pa bi želeli to ime skrajšat takole "Dobermann klub Slovenije". Ker je pasma psa dobila oz. prevzela ime njenega "stvaritelja" (Friedrich Louis Dobermann) imamo določene pomiselke. Sedanjo ime društva pri imenu "doberman" uporablja na koncu besede le eno črko "n", čeprav je ime pasme povzeto od priimka "stvaritelja" pasme, kateri se zapiše z dvema črkama "n". Opazili smo tudi, da druga društva po svetu v večini uporabljajo dve črki "n".Nas pa zanima ali bi bilo narobe, če bi tudi mi zapisali ime našega društva z dvema črkama "n".

Prav tako nas zanima ali je novo zapisano ime društva "Dobermann klub Slovenije" kakor koli sporno glede našega slovenskega jezika.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Pasmo doberman pišemo v knjižni slovenščini z enim n. Če se torej želite z imenom navezovati na pasmo, ne na njenega stvaritelja, je bolje, da uporabite en n. Če bi pisali z dvema n, bi se dejansko navezovali na g. Dobermanna, obliko-skladenjsko pa bi bilo ime nekoliko neustrezno (potem bi dejansko morali reči Dobermannov klub Slovenije). Skratka, vsekakor priporočam en n, če bi želeli imeti ime Doberman klub Slovenije. Tuje prakse naj vas pri tem ne motijo, v različnih jezikih pač na različne načine sprejemajo in preoblikujejo lastna imena.

Kar se same obliko-skladenjske strukture tiče, je ime Doberman klub Slovenije sicer kalkiran skladenjski vzorec, prevzet iz angleščine, se pa zadnji čas v slovenščini še kar pogosto pojavlja, ker očitno nimamo druge podobno preproste skladenjske strukture z enako funkcijo. Prejšnje ime vašega kluba je bilo z vidika knjižnega jezika odlično - je pa seveda problem, če ugotavljate, da je zaradi dolžine nefunkcionalno. Poleg novega predloga je morda še ena možnost uporaba skrajšanega imena ob starem imenu.

Kazalo                                              Na vrh strani

32. vprašanje:
Zanima me, ali je v podčrtanem stavku pred niti vejica. Prosila bi tudi za pojasnilo, zakaj je temu tako.
- Poslali ste mi sliko vaše predsobe.
- Res je. Ni izbrano opremljena niti uporabna.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
V podčrtanem stavku pred "niti" ne pišemo vejice.

Če želimo pisati vejice tako, kot določa slovenski pravopis, moramo skladenjsko analizirati poved: tj. prepoznati moramo stavke, določiti njihovo število, analizirati, ali so v podrednem ali prirednem razmerju oziroma ali gre za pristavek, polstavek, pastavek, izpostavek ali dostavek, znotraj stavka pa moramo prepoznati nestavčne neenakovredne dele v vezalnem, stopnjevalnem, protivnem, vzročnem, posledičnem ali pojasnjevalnem razmerju. Drugače povedano, postavljanje vejic v slovenskem praovpisu temelji na stavčni analizi, ki se je sicer v šoli učimo, a jo z leti vendarle tudi pozabimo.

V podčrtani povedi v vašem primeru imamo dva stavka v stopnjevalnem razmerju. Veznik "niti" (ki je pogosto dvodelen, v vašem primeru pa nastopa samo v drugem delu, čeprav bi lahko bilo tudi "Ni niti izbrano opremljena niti uporabna.") je značilen za stopnjevalno priredje, enako kot prav tako pogosto dvodelni veznik "ne - ne" (primer: Nisem ne tat ne ubijalec.). Stopnjevalno razmerje je priredno in pravopis v 318. paragrafu določa, da med povedmi v stopnjevalnem razmerju ne pišemo vejice.

Kazalo                                              Na vrh strani

33. vprašanje:
Obračam se na Vas, če mi lahko pomagate. Namreč v sporu smo glede velikih začetnic. Prosim Vas, da napišete pravilno: "V brežicah je cerkev marijinega vnebovzetja."

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Z veliko začetnico pišemo med drugim lastna imena, to so imena bitij, zemljepisna in stvarna imena. Brežice so zemljepisno naselbinsko ime, zato pišemo Brežice z veliko začetnico. Marijin je svojilni pridevnik iz osebnega imena Marija. Svojilne pridevnike s končnico -ov, -ev ali -in iz besed, pisanih z veliko, prav tako pišemo z veliko začetnico, zato je prav Marijinega.

Morda je lahko vprašljiv zapis besede "cerkev" z veliko ali malo začetnico. Arhitekturne stvaritve namreč spadajo med stvarna lastna imena in jih po pravopisu prav tako pišemo z veliko začetnico, npr. Sikstinska kapela, Festivalna dvorana... Vendar po drugem določilu pravopisa (paragraf 151) vrste objektov pišemo z malo začetnico, npr. frančiškanska cerkev, sodna palača... Predvidevam, da gre v vašem primeru za vrsto objetka, saj je cerkev Marijinega vnebovzetja po Sloveniji več, zato pišemo cerkev v tem primeru z malo začetnico.

V jezikovni praksi pa se poleg zapisa "cerkev Marijinega vnebovzetja" pojavlja tudi zapis "cerkev Marijinega Vnebovzetja", torej Vnebovzetje z veliko začetnico. Takšen zapis je manj nevtralen in slogovno zaznamovan, primeren - če že - samo za verska besedila. Vnebovzetje namreč lahko pišemo z veliko začetnico kot alegorično poosebitev (Slovenski pravopis, paragraf 49).

Osebno bi tako predlagala zapis: "V Brežicah je cerkev Marijinega vnebovzetja." kot najbolj nevtralnega in najširše sprejemljivega.

Kazalo                                              Na vrh strani

34. vprašanje:
Že nekaj časa si belim glavo iz naslednjim vprašanjem: Kako se prav reče: Vrbljene so vas ali Vrbljene je vas oz. Vrbljene je naselje ali Vrbljene so naselje?

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Beseda Vrbljene je množinsko žensko ime, ki ga sklanjamo: Vrbljen, Vrbljenam, Vrbljene, Vrbljenah, Vrbljenami. V primerih, ki jih navajate, je beseda Vrbljene v vlogi osebka. Povedek v stavku (tj. glagolska oblika - so/je) se v številu (in spolu) ujema z osebkom. Ker smo prej ugotovili, da so Vrbljene množinska oblika, torej uporabimo tudi množinsko obliko za glagol, kar pomeni, da rečemo: "Vrbljene so vas", "Vrbljene so naselje".

Kazalo                                              Na vrh strani

35. vprašanje:
V SSKJ sem iskala primeren izraz za igračo, kjer skozi luknje vtikamo vrvice. Predvidevala sem, da bo poimenovana kot vtikanka, pa žal nisem zasledila tega izraza. Zanima me, ali je tako poimenovanje igrače pravilno ali ne.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
SSKJ zaradi svoje starosti ne beleži nekaterih sodobnejših izrazov, prav tako ob njegovi izdelavi še ni bil na voljo korpus, ki omogoča bolj zanesljiv nabor slovarskih gesel in njihovih opisov. Kljub temu da vtikanka še ni zabeležena v SSKJ, se lahko iz njene rabe v korpusih (Fidaplus, Nova beseda...) in ne nazadnje tudi v medmrežju prepričamo, da beseda je v rabi, in ker je po izvoru očitno domača in oblikoslovno primerna pomenu, ki ga nosi, lahko brez skrbi štejemo, da je njena raba v knjižnem jeziku povsem ustrezna.

Kazalo                                              Na vrh strani

36. vprašanje:
Za prilogo Bonbon časopisa Primorskih novic pripravljam predstavitveni članek o pasmi kraški ovčar, pri tem pa bi Vas vljudno prosila za strokovno pomoč.
In sicer me zanima naslednje: uradno se namreč pasma imenuje kraški ovčar, vendar je v javni rabi že predvideno novo ime pasme kraševec. Do spremembe tega imena naj bi prišlo predvsem zaradi tega ker kraški ovčar ni ovčar, ker ne naganja črede ovac v ograde, pač pa jo samo čuva pred divjimi zvermi.
V kolikor bi se torej ime kraški ovčar tudi uradno preoblikovalo v ime kraševec, me zanima ali bi se to pisalo za malo ali veliko začetnico? Opazila sem namreč, da člani Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije ter ostali, to ime v javnih občilih zapisujejo kot Kraševec, ker je po mojem mnenju napačno, saj bi lahko pod tem razumeli, da gre za osebo (pod definiciji iz SSKJ: kráševec -vca m (á) kdor živi na kraškem svetu ali je doma s kraškega sveta: je pravi kraševec).
Ali bi morda bilo po Vašem mnenju možno še kakšno drugo poimenovanje pasme kot je kraševec? Morda kraški čuvaj, kraški-pastirski pes ipd. ter kdo bi bil najbolj pristojen za preimenovanje pasme? Gre zgolj za odločitev društva ali lahko v takšne zadeve posežejo tudi slavisti?

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Kraševec kot pasmo bi brez dvoma pisali z malo začetnico. Z veliko, tako kot pravilno ugotavljate, lahko naslavljamo le prebivalce Krasa.
Če bi bilo bolj primerno kot kraševec kakšno drugo poimenovanje, je najbolj pristojna stroka, tj. kinologija. Slovenisti se ob tem ne oglašamo, izjemoma morda, če se po nepotrebnem prenašajo tuji slovnični vzorci. Pri uvljavljanju poimenovanj sicer ne moremo reči, da ima kakšna institucija ali oseba uradno pravico reči, kaj je "prav" in kaj "narobe". Kljub temu obstajajo v vsaki stroki institucije, pa tudi nekateri posamezniki, ki imajo višji položaj na družbeni lestvici, večjo avtoriteto oz. večji ugled na določenem področju in njihovo mnenje več šteje, tudi ko gre za vprašanja terminologije. Ključno pa je vedno to, da vsak nov poimenovalni predlog sprejmejo in uporabljajo tudi naslovniki, tisti, ki so aktivni na določenem področju. Zato vsaka nova beseda ali termin potrebuje čas, da se uveljavi, medtem ko staro poimenovanje izginja iz rabe. Lahko pa se tudi zgodi, da novo poimenovanje ne prepriča zainteresirane javnosti ali da se staro in novo poimenovanje uporabljata še naprej vzporedno. K temu, ali se bo uveljavilo poimenovanje kraševec ali kakšno drugo, boste tako s svojo presojo in odločitvijo delno prispevali tudi vi.

Kazalo                                              Na vrh strani

37. vprašanje:
Na Vaši spletni strani sem zasledila, da pomagate pri pravopisnih 'zagatah'. Zanima me, koliko pik se napiše v primeru, če imamo na koncu povedi d.o.o. ali pa itd.?
Lastnik podjetja TP Intarzija, podjetja za zaposlovanje in usposabljanje invalidov, d.o.o..
Ali je to velika napaka, če odstotke pišemo stično?
Novoles Straža je 93,7% lastnik. (v tem priveru vem, da se piše stično)
32% anketirancev je odgovorilo ... (v tem primeru se piše narazen) ali je to velika pravopisna napaka, če bi pisali skupaj?

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Če imamo na koncu povedi d.o.o. ali itd., pišemo eno piko. V zvezi s tem namreč pravopis v paragrafu 260 pravi: "Dveh zaporednih pik (neskladnjeske in skladenjske) navadno ne pišemo/./" V primerih d.o.o. in itd. je pika, ki stoji za okrajšavo, neskladenjska, druga pika - za konec povedi - bi bila skladenjska. Kot rečeno, v praksi praviloma pišemo samo eno.
Pravilo, da se znak % v pomenu "odstotek" piše nestično, se v praksi pogosto krši, zlasti iz oblikovalskih razlogov. Osebno menim, da ima avtor besedila pravico, da kakšnega pravopisnega pravila tudi ne upošteva, zlasti če gre pri tem za zavestno odločitev, ne pa za rezultat slabšega znanja knjižne norme. Kaj so "velike" in kaj "majhne" pravopisne "napake", sicer ni nikjer definirano; če se že govori na ta način, gre pri tem za osebni občutek, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Po mojem mnenju bi v primeru pisanja znaka % stično ali nestično obveljalo, da je to manj pomembno.

Kazalo                                              Na vrh strani

38. vprašanje:
Zanima me, ali je bolje uporabiti "lastnik" ali "imetnik" pravice. Sama se bolj nagibam k drugi rešitvi, na spletu pa je vec zadetkov za prvo.

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
V nasprotju z vami sem tako na spletu kot tudi v korpusih Fidaplus in Nova beseda našla prevladujočo rabo zveze "imetnik pravice". "Lastnik pravice" se rabi vsaj dva- do trikrat redkeje. Če pri tem upoštevamo še pomensko podstavo, da "pravico imamo" (in manj primerno, da "pravico lastimo"), lahko zaključimo, da je bolj ustrezna zveza "imetnik pravice".

Kazalo                                              Na vrh strani

39. vprašanje:
Občasno se znajdemo pri čisto osnovni dilemi: kdaj se uporablja isto in kdaj enako v našem primeru, ko gre za obdobja oz. mesece:. Naj naštejem nekaj primerov:

  • Letošnjega januarja so podjetja izvozila trikrat več kot v enakem/istem mesecu lanskega leta.
  • V letošnjih prvih treh mesecih je inflacija znašala 3,1 %, kar je trikrat več kot v enakem/istem tromesečju lani.
  • V prvi polovici leta je izvoz upadel za 13 %, kar je skoraj toliko kot v enakem/istem obdobju lanskega leta.
  • V istem/enakem obdobju letos (januar do marec) so podjetja sodelovala s 13 podizvajalci, kar je več kot v enakem/istem obdobju lani.


Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Vaša dilema ni prav nič nenavadna ali osnovna, kot boste videli v nadaljevanju.

Pomenski opis pridevniškega zaimka "isti" v SSKJ je: "na katerega se misli, iz katerega se izhaja". Pridevniški zaimek "enak" pa je opisan kot: "ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje" (nadaljnji pomeni iztočnice "enak" za naš primer niso toliko relevantni, čeprav tudi nadvse pomembni za knjižno rabo zaimkov isti in enak). Nekoliko poenostavljeno lahko rečemo, da "isti" uporabljamo, ko govorimo o eni stvari, "enak" pa, ko govorimo o več stvareh. V vaših primerih se pojavlja težava, ker npr. januar lani in januar letos nista ena, "ista" stvar, ampak dva različna meseca. Vendarle pa gre v obeh primerih za januar, ne za januar ali februar, in tako je dilema tukaj.

Primeri iz pravopisnega slovarja (pa tudi iz SSKJ) v takih primerih dajejo prednost rabi zaimka "isti", ne "enak", npr. pravopis navaja primer:
"Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v istem mesecu lani."
SSKJ pa:
"Vsak dan odhaja od doma ob istem času."

Vendar jezikovna raba kaže prej nasprotno tendenco: npr. zveza "enako obdobje" je v korpusu Fidaplus več kot dvakrat pogostejša od zveze "isto obdobje", v korpusu Nova beseda so rabe približno izenačene, če uporabimo za iskanje Google, pa je spet približno dvakrat več rab zveze "enako obdobje". Iz lastnih izkušenj bi dodala, da verjetno mnogi lektorji popravljajo v "isto obdobje", uporabniki pa verjetno raje uporabljajo zvezo "enako obdobje".

Ne z eno ne z drugo rabo tako ne boste bistveno kršili knjižne norme, zato vam svetujem, da se odločite ali dogovorite za tisto varianto, ki se vam (in vašim sodelavcem) osebno zdi bolj ustrezna.

Kazalo                                              Na vrh strani

40. vprašanje:
Zanima me, ali je slovensko ime ribe "Trachurus" v imenovalniski obliki "sur" ali "sura". V glosarjih o ribah in tudi v slovenski zakonodaji se uporablja "sur", medtem ko je na spletni strani Amebisa (Besana) v imenovalniku zapisana oblika "sura".

Odgovor: dejstvo.jpg, 1 kB
Slovenska oblika je "šur" - samostalnik moškega spola, 1. moška sklanjatev. V slovarjih slovenščine najdemo to geslo v Besedišču slovenskega jezika, v SSKJ in pravopisnem slovarju ga žal ni. Imenovalniška oblika "šura" v Amebisovem slovarju in posledično sklanjanje tudi po 2. moški sklanjatvi je verjetno lapsus.

Dodatno pojasnilo
Vnos "šura" v Besani ni lapsus, ampak temelji na virih Živalstvo, Leksikon CZ, CZ, 1997, in Živalstvo Evrope, MK, 1981, ki (navajam po navedbi) pravita, da se riba Trachurus trachurus imenuje navadnji šnjur ali šura. Poleg tega je oblika "šura" navedena tudi v Velikem slovarju tujk, prav tako kot poimenovanje za ribo navadni šnjur. V gradivu (Fidaplus) pa oblike "šura" za ribo ne najdem izpričane, pač pa se pojavljata tako "šur" kot "šnjur". Se pa rabi beseda "šura" v povsem drugem pomenu, za organ oblasti v islamskem svetu.

Če povzamem, torej ugotovim, da se oblika "šura" za ribo pojavlja v slovarjih, izdanih pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi, medtem ko lahko iz skromne navedbe v besedišču sklepamo, da se v okviru jezikovnih priročnikov, izdanih pri ZRC SAZU, zavzemajo bolj za obliko "šur". Jezikovna raba, kolikor sem pregledala, oblike "šura" ne izpričuje, ampak se rabita obliki "šur" in "šnjur".

Kazalo                                              Na vrh strani

Stran 3 Stran 5

Jezikovni pripomočki
   Korpus FidaPlus
   Evrokorpus
   Slovarji in besedilne zbirke ZRC SAZU
   Jezikovni pripomočki podjetja Amebis
   WebCorp
   British National Corpus
   Hrvaški nacionalni koprus
   Slovarji in drugi viri
   Slovar informatike
   Terminološki slovar
   Razvezani jezik

Revije in literatura
   Jezik in slovstvo
   Slavistična revija
   Jezikoslovni zapiski
   Digitalna knji┼żnica Slovenije

Društva
   Slavistično društvo Slovenije
   Slovensko društvo za jezikovne tehnologije

Odprtokodni pisrniški programi
   OpenOffice
   Portable OpenOffice
   AbiWord
   Jarte Word Processor
   KOffice (Linux)
   IBM Lotus Symphony
   NeoOffice (MacOS)
   Gnome Office
   OmegaT
   PSPad

Prijatelji

Leilani Sailers
Radio Svarun
Ledinek


   

    Domov     Kontakt              

    Timarr sistemi - Vse pravice pridržane   Oblikovanje: TS_ikona.jpg, 843B Timarr sistemi Tine Marinšek s.p.